Vsi vemo, kako znamo ljudje uživati, ko gremo na kavico. To je čas, ko se preprosto ustavimo in spijemo kavo – v družbi ali sami. Sam si večkrat privoščim kavo prav zjutraj, in to v miru. Uživam, da grem v kavarno in spijem kavo brez hitenja. Ker sem trgovski potnik, imam čez dan veliko druženja, zato mi jutranja kava paše, da jo pijem sam. Je pa res, da sem se dobro pozanimal, kje je dobra in ugodna kava. Če kavo piješ vsak dan, je dobro vedeti, kje boš zanjo plačal manj. A zame mora biti kava tudi dobra. Poceni kave, ki ni dobra, ne bom plačeval; raje plačam več in uživam v svoji kavici.

V našem kraju je nekaj kavarn, vendar se vedno raje odpeljem malo dlje, tja, kjer je tudi moja službena pot. Na poti imam kavarno, v kateri resnično uživam in kjer je dobra ter ugodna kava. Zjutraj se doma uredim, pojem zajtrk in se že peljem na kavico. To je postal moj ritual. V kavarni so navajeni, katero kavo pijem, in me pustijo pri miru. Na začetku so mislili, da mi je dolgčas, potem pa so hitro ugotovili, da pridem na kavo in imam rad mir.

Ko si enkrat zadovoljen z ambientom in je ugodna kava, veš, da boš v kavi užival vsak dan. Sam sem precej občutljiv, kakšna je kava. Nimam rad vsake; če bi mi bila dobra vsaka, bi jo pil doma, ker bi bilo najceneje. Raje imam dobro kavo, in če je ob tem še ugodna kava, potem je to to. To je moja kavarna in prav vesel sem, da jo imam na poti v službo. Tako vsako jutro v miru spijem kavo in se pripravim na nov delovni dan.…

Čas res prehitro mineva in tega bi se morali zavedati vsako jutro. Naj vam ne bo težko zjutraj vstati, ker smo lahko srečni, da smo ga dočakali. Sama sem se eno jutro prebudila in začela razmišljati, kako dolgo se že nisem videla s svojo najboljšo prijateljico. To pa zato, ker živi na drugem koncu Slovenije. Na misel mi je prišla kava, kako sva jo vedno pili skupaj in na veliko klepetali. Nato pa sem pomislila, da bi jo lahko presenetila. Kajti nikakor ne najdeva skupnega časa, da bi se videli. 

Presenečenje in kava s prijateljico

Vedela sem kje dela in da dela zjutraj. Bil je deževni petek in jaz sem ostala doma, ker sem imela preveč delovnih ur. Kar naenkrat sem se odločila, da grem. Tako sem se zrihtala in opeljala na drugi konec Slovenije, da presenetim svojo prijateljico. Seveda je to bila nora ideja, kajti lahko bi vse padlo v vodo. Lahko ne bi imela časa, lahko bi si zamenjala urnik in tako dalje. Tisto jutro ni bil moj ritual kava, ker sem upala, da jo bom spila z njo.

Ko sem prišla pred njeno trgovino, kjer je delala, sem jo zagledala. Stala sem in jo gledala, potem pa je le dvignila pogled. Tega pogleda ne bom pozabila nikoli. Kako je bila vesela in srečna. Priletela je k meni in skupaj sva se objeli. Jaz pa sem le rekla: “Najina kava”?

Takoj si je uredila, da je lahko šla na malico. K sreči še ni šla. Tako je bila na mizi spet najina kava, midve pa sva na veliko in dolgo klepetali. Pol ure je minilo prehitro, a vedela sem že na začetku, da sem prišla nepričakovano in da več kot pol ure ne bova imeli. 

Tako sem po dolgem času spet videla mojo prijateljico, kava pa nama je polepšala tradicionalni klepet.…